Matthew 20

Delavci v vinogradu: Bog drugače računa

1“Rad bi vam povedal prispodobo o nebeškem kraljestvu,” je rekel Jezus. ▼

▼V izvirniku: Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju … 

“Lastnik vinograda je odšel zgodaj zjutraj, da bi najel delavce za svoj vinograd. 2Sporazumel se je z njimi, koliko bo njihova dnevna plača in jih poslal na delo. 3Nekaj ur pozneje je šel še enkrat čez trg in je tam videl postajati ljudi, ki so bili brezposelni. 4Tudi te je poslal v svoj vinograd in jim obljubil primerno plačo. 5Opoldne in okrog treh popoldne je zaposlil še nekaj delavcev. 6Ko je okrog petih prišel v mesto, je spet videl nekaj ljudi, ki niso vedeli, kaj bi počeli. Vprašal jih je: ‘Zakaj niste danes delali?’ 7‘Nihče nas ni potreboval,’ so odgovorili. ‘Pridite in delajte tudi vi v mojem vinogradu!’ jim je dejal.

8Zvečer je naročil svojemu poslovodji: ‘Zberi delavce in izplačaj jim zaslužek! Začni pri zadnjem pa vse do prvega!’ Najprej so torej prišli tisti, ki jih je zaposlil nazadnje 9in vsak izmed njih je dobil celodnevni zaslužek. 10Zdaj so drugi delavci mislili, da bodo dobili več. Toda izplačal jim je le dogovorjeni znesek. 11– 12Zato so se začeli jeziti: ‘Ti ljudje so delali samo eno uro, pa si jih plačal tako kakor nas. Mi pa smo se cel dan pekli na vročem soncu!’ 13‘Prijatelj,’ je odgovoril lastnik vinograda, ‘ni se ti zgodila krivica. Ali se nisva sporazumela za toliko? 14Vzemi svoj denar in pojdi! Ostalim bom plačal prav toliko kot tebi. 15Končno pa lahko storim s svojim denarjem, kar hočem! Ali pa se jeziš zato, ker sem tako velikodušen?’ 16Prav tako bodo nekega dne zadnji prvi in prvi zadnji.”

Jezus spet govori o svoji smrti

(Marko 10,32-34; Luka 18,31-34)

17Na poti v Jeruzalem je Jezus vzel svoje učence na stran 18in jim dejal: “Zdaj gremo v Jeruzalem. Tam bodo Sina človekovega izročili v roke velikim duhovnikom in verskim učiteljem. Obsodili ga bodo na smrt in prepustili Rimljanom. 19Ti ga bodo pljuvali, bičali in pribili na križ. Tri dni pozneje pa bo vstal od mrtvih.”

Borba za najboljša mesta

(Marko 10,35-45; Luka 22,24-27)

20Potem je prišla Zebedejeva žena s svojima sinovoma Jakobom in Janezom k Jezusu. Vrgla se je predenj na tla in ga želela nekaj zaprositi. 21“Kaj pa želiš?” jo je vprašal. Odgovorila je: “Daj mojima sinovoma v svojem kraljestvu častni mesti poleg sebe!” 22Jezus je odgovoril. “Saj sploh ne veste, kaj zahtevate. Ali lahko poneseta to težko trpljenje, ki čaka mene?”

“Seveda,” sta odgovorila. 23Jezus jima je nato odvrnil: “Vsekakor bosta morala trpeti, toda ne morem določiti jaz tistega, ki bo sedel poleg mene. Kdo bo sedel na teh mestih, bo odločil moj Oče v nebesih.” 24Ostali učenci so bili jezni, ko so slišali, kaj zahtevata Jakob in Janez. 25Jezus jih je zato poklical k sebi in dejal: “Kralji vladajo narodom kot tirani in tisti, ki imajo oblast, stiskajo te, ki so pod njimi, če le morejo. 26Pri vas pa ne sme biti tako. Kdor hoče biti velik med vami, naj vsem služi 27in kdor hoče biti prvi, naj se vsem podredi. 28Tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu služili. Prišel je, da bi služil in da bi s svojim življenjem plačal, da bi bili mnogi ljudje osvobojeni oblasti hudobnega.”

Slepi spregledajo in gredo za Jezusom

(Marko 10,46-52; Luka 18,35-43)

29Ko so Jezus in njegovi učenci zapustili Jeriho, je šla za njimi velika množica ljudi. 30Ob cesti sta sedela dva slepa moža. Ko sta slišala, da prihaja mimo Jezus, sta zakričala: “Gospod, Sin Davidov, usmili se naju!” 31Ljudje so ju poskušali nagovoriti, naj molčita, ona pa sta samo še glasneje kričala: “Davidov sin, usmili se naju!” 32Potem je Jezus obstal, poklical ju je k sebi in ju vprašal: “Kaj želita od mene?” 33“Gospod, rada bi videla!” 34Poln sočutne ljubezni se je Jezus dotaknil njunih oči. Takoj sta spregledala in krenila z njim.